- Kako se lotiti načrtovanja dimnovodne napeljave? Kako naj bo pravilno zasnovan dimnik?
Pri načrtovanju dimovodne napeljave je potrebno izhajati iz kurišča, ki nam narekuje potrebno velikost dimne tuljave in tip oziroma vrsto dimnika. Že pri načrtovanju objekta je potrebno predvidoma vedeti, kakšna bo kurilna naprava – ne po tipu in proizvajalcu, ampak po toplotni moči in vrsti uporabljanega goriva. Glede toplotne moči ni težav, saj so toplotne izgube objekta relativno enostavno določljive in lahko približno oceno projektant poda že na osnovi kvadrature objekta in predvidene toplotne zaščite ovoja stavbe. Običajno je problem pri izbiri energenta, saj se cene goriv pogosto spreminjajo, investitorji pa se najpogosteje odločajo na osnovi v tistem času najcenejšega energenta. Zato pri Schiedlu strankam svetujemo, da se odločijo za vgradnjo UNI ISO Plus dimnika, s čimer si zagotovijo neodvisnost glede vrste uporabljanega goriva.
- Pri načrtovanju dimnovodne napeljave je potrebno upoštevati vrsto parametrov. Kateri so ti?
Kot že omenjeno, je potrebno izhajati iz kurilne naprave, njene toplotne moči in ostalih karakteristik, ter izbrane vrste goriva. Za delovanje kurilne naprave, zlasti če ta deluje na naravni vlek (kamor spada velika večina tistih na trda goriva) je zelo pomembna pravilna lega in višina dimnika nad streho. Velik vpliv na vlek v dimniku ima namreč veter, ki lahko pri prehodu preko strešine ustvari vrtince, ki zelo kvarno vplivajo na delovanje dimnika oz. kurilne naprave – takrat rečemo, da dimnik “zabija”. Zato je pomembno, da je dimnik nad streho postavljen do predpisane višine, kako visoko je to, pa določijo projektanti, ki ta pravila poznajo. Podobno slab vpliv imajo tudi blizu stoječi okoliški objekti, vegetacija (visoka drevesa ali gozd) in strmi bregovi, ki povzročajo nastanke t.i. nadtlačnih con. Tovrstne težave se zelo težko rešujejo s pravilno višino dimnika, ampak je skoraj edina rešitev vgradnja ventilatorja za dimne pline.
Tudi lokacija dimnika v objektu je pomembna. Dimniki, ki so postavljeni v objektu in blizu slemena, so višji, imajo zato boljši vlek, zaradi notranje lege so na precej višji temperaturi kot tisti zunaj, nad streho pa manj štrlijo ven, kar ima tudi optično bolj estetski videz.
Zelo neugodna lega dimnika zunaj ob kapni strani strehe, saj so tovrstni dimniki že avtomatično nižji, imajo slabši vlek, po celotni višini so v hladni coni, zato se dimni plini hitreje in bolj ohlajajo, kar slabo vpliva na vlek. Da se izognemo vplivom vrtincev, jih je potrebno pozidati višje nad strešino, to pa seveda slabo vpliva na statiko dimnika in na estetski videz. Zato je takšne dimnike včasih potrebno dodatno statično ojačati in dodatno toplotno zaščititi, zato so takšni dimniki tudi dražji.
- Kakšni so pogoji, katerim morajo danes ustrezati dimniki?
Pomembne lastnosti kakovostnih dimnikov so kemijska in temperaturna obstojnost, požarna in sanitarna varnost.
Včasih so morali biti dimniki prvenstveno odporni na visoke temperature dimnih plinov, kar danes še vedno velja pri enostavnih kurilnih napravah na trda goriva (sobni kamini in peči…). Kurilne naprave za centralno ogrevanje pa imajo danes precej visoke izkoristke, kar neposredno pomeni tudi bistveno nižje temperature dimnih plinov in s tem povezano nevarnost za kondenzacijo le teh. Zato morajo biti danes dimniki odporni tudi na kondenzacijo dimnih plinov. Pri kondenzaciji prihaja tudi do tvorbe agresivnih kislin, ki neustrezne materiale dimnih tuljav in konstrukcije dimnikov pričenjajo hitro najedati, zato je takšne dimnike potrebno kmalu sanirati ali celo porušiti, kar pa so v vsakem primeru zelo dragi posegi.
Pod požarno varnost dimnikov se smatra, da se ob vžigu saj v dimniku požar ne sme prenesti v stanovanje oziroma da se požar v eni od stanovanjskih etaž preko dimnika ne sme prenesti v sosednjo etažo. Torej mora biti dimnik konstrukcijsko požarno varen, takšno varnost pa zagotavlja le primerno izveden sistemski dimnik. Na žalost se v praksi v tem pogledu dostikrat srečujemo s poceni improvizacijami, ko se nekateri investitorji oz. graditelji pustijo naplahtati določenim izvajalcem z vgrajeno nerjavečo tuljavo ovito v sloj kamene ali bognedaj steklene volne, obdelane z mavčnimi ploščami. Takšen dimnik ni sistemski, niti ustezno atestiran in poznamo primere iz prakse, ko so zaradi tako izvedenih dimnikov zgorele cele hiše.
- Na kaj paziti pri nakupu dimnika?
Pri nakupu dimnika je potrebno dati prednost kakovosti pred ceno, čeprav je tudi ta pomembna. Zavedati se je potrebno, da je dimnik edini element v konstrukciji stavbe, ki je skozi celotno življensko dobo stavbe stalno podvržen velikim temperaturnim in kemičnim obremenitvam. Zato mora biti izdelan iz najbolj kakovostnih materialov, ki pa seveda niso poceni. Pred nakupom naj se graditelji pozanimajo o pravilnosti izbora premera in vrste dimnika, da ne bodo že z nakupom naredili napake. Danes nudijo renomirani proizvajalci brezplačno tehnično pomoč, preko katere strankam dajejo strokovne nasvete glede pravilnega izbora dimnikov in to pomoč se vsekakor izplača izkoristiti. Običajno je to pot do najcenejšega in najboljšega nakupa. Naj za konec posvarim še pred nakupom t.i. garažnih izdelkov iz nerjaveče pločevine, ki jih je danes na trgu vse polno. Resda so tovrstni izdelki na videz cenejši (ali pa tudi ne), vsekakor pa niso tako kakovostni in še zdaleč nimajo takšne življenske dobe, poleg tega pa nimajo nobenih atestov o ustreznosti in zanesljivosti. Na koncu koncev lahko pristojna dimnikarska služba tudi izda prepoved obratovanja kurilne naprave s takšnim dimnikom in takrat se prave težave šele pričnejo.