Oznaka: schiedel dimnik

Dimnik je eden najpomembnejših elementov vsake stavbe in zaradi svoje funkcije najbolj izpostavljen različnim vplivom in pogojem. Spreminjanje klimatskih razmer, vlaga, visoke temperature, nevarne snovi – vse to so dejavniki, ki vplivajo na pravilno delovanje dimniškega sistema. Če le-ta ni pravilno vgrajen, ni ustrezno uporabljen in ni redno vzdrževan, je tveganje za učinkovito delovanje veliko.

Dimnik je osnovni del ogrevalnega sistema, njegova glavna naloga je odvod dima pri zgorevanju goriva v kurilnih napravah in ob tem odvod strupenih plinov, ki so stranski produkt pri procesu gorenja. O primerni kurilni napravi in o gorivu se je treba odločiti pred izgradnjo dimnika. Načrtovanje in izgradnja dimnika pa je domena strokovnjakov, saj oboje zahteva znanje in skrbno delo. To je namreč edini način, da bo dimnik v kurilnem sistemu deloval učinkovito in varno.

Statistično gledano se vse več uporabnikov odloča za peči na trdo gorivo. To pomeni, da mora biti dimnik temu primerno izvedbeno prilagojen, mora imeti zagotovoljeno pravilno izbrano toplotno izolacijo in dimniško tuljave iz ustreznega materiala. Pri plinskih pečeh se zaradi nizkih temperatur dimnih plinov uporabljajo aluminijaste ali celo plastične tuljave, vendar imajo slednje ob visoki ceni tudi zelo omejeno temperaturno območje uporabe. Pri nakupu kovinskih dimnikov oz. tuljav pa je treba biti previden, saj se nerjaveča jekla glede na kakovost zelo razlikujejo. Za uporabo v dimniški tehniki so namreč primerna le redka nerjaveča jekla, ki morajo biti temperaturno in kemijsko obstojna in so zaradi zahtevanih lastnosti tudi bistveno dražja od navadnih.

Strupeni plini, ki vstopajo s kurišča v dimniški priključek ali neposredno v dimnik, sproščajo izjemno visoke temperature – tudi do 1300°C. Ker se stene dimnika močno ogrejejo, morajo biti zgrajene iz materialov, ki so obstojni oz. odporni na visoke temperature in na ogenj. Saje oz. katranske obloge, ki se sčasoma naberejo na stenah dimnika, lahko povzročijo, da je prehodnost tuljave bistveno zmanjšana, to pa pomeni moteno delovanje kurilne naprave in posledično morebiten samovžig. Pomembno pa je tudi omeniti, da mora biti dimnik ustrezno oddaljen od kakršnihkoli gorljivih snovi.

Varnost pred požarom je zagotovljena samo takrat, ko je vgradnja dimnika opravljena skladno z navodili proizvajalca. Če so pogoji za izgorevanje neustrezni, se v dimniku nabere večja količina oblog, s tem pa se poveča tveganje za požar. V Zakonu o gradbenih proizvodih in Zakonu o splošni varnosti proizvodov je določeno, da morajo biti vse peči ustrezno certificirane, saj je uporaba naprave z neustreznimi navodili tvegana in zato nevarna. Dimniški sistem mora nositi oznako CE, tako označeni dokumenti dokazujejo, da so vgradni elementi ustrezno laboratorijsko preizkušeni, požarno varni in odporni na kemijske vplive. Brez dokazil o omenjeni kakovosti tvegate in se izpostavljate nevarnosti.

Pred vsako novo gradnjo in sanacijo dimnika je treba obvestiti dimnikarsko službo, ki opravi obvezen pregled, hkrati pa preveri navodila, predpise in standarde za ustrezno vgrajen proizvod. Tako je z ustreznim nadzorom in svetovanjem poskrbljeno za požarno varnost, za zdravstveno varstvo uporabnikov, za zdravo okolje in učinkovito rabo energije.